Skoči na glavno vsebino

Kolesarski izpit

Razvoj prometa je vsekakor ena izmed prednosti sodobne civilizacije. V razvoju prometa pa se poleg ogromno pozitivnih najdejo tudi negativne plati in sicer prometne nesreče (Kogelnik, 2009). Da bi bilo le-teh čim manj se moramo vsi udeleženci prometa zavedati pomembnosti spoštovanja cestnoprometnih predpisov in jih v največji možni meri upoštevati.

Najranljivejši udeleženci prometa so otroci, zato je izrednega pomena, da jih čim prej začnemo navajati na pravilen odnos do dogajanja in udejstvovanja na cesti. Pravočasna, ustrezna in kvalitetna prometna vzgoja lahko znatno pripomore k zmanjšanju prometnih nesreč.

Slika 1: triopan šolska pot (vir: Mestna občina Ljubljana; Nik Rovan)

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (2016) je šolarja umestila v naslednje kategorije:

1 Šolar – pešec

2 Šolar – kolesar 

3 Šolar – potnik oziroma vozač

Šolar kolesar
• V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let (drugače le v spremstvu polnoletne osebe). Otrok se usposobi za vožnjo kolesa, ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico.
• Šolar – kolesar mora uporabljati prometne površine, namenjene kolesarjem (kolesarske steze, poti).
• V kolikor na ali ob vozišču ni kolesarske steze ali pasu, mora kolesar voziti ob desnem robu vozišča (cca. 1 m od roba vozišča). Pri tem so izrednega pomena tudi urejene (utrjene) bankine, skladno s kriteriji za vodenje šolskih poti.
• Kolesa morajo biti tehnično brezhibno opremljena (ustrezna višina sedeža, zavore, zvonec, odsevniki, žarometi). Kolesar poskrbi, da je viden tako podnevi kot ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti (uporaba signalnih barv na oblačilih, odsevnih trakov, svetilk).
• Šolar – kolesar mora imeti med vožnjo kolesa ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Enako velja tudi takrat, kadar se vozi na kolesu kot potnik.
• Šolar – kolesar mora biti pozoren na dogajanje v prometu in upoštevati predpise.
• Pri hoji ob kolesu na vozišču je varneje, če kolesar hodi ob desni strani kolesa.
• Telefoniranje med vožnjo na kolesu je prepovedano in nevarno. Odsvetuje se tudi uporaba slušalk med vožnjo na kolesu.
• Prevažanje sošolcev na prtljažniku je strogo prepovedano in nevarno.
• Kolesarske steze morajo kolesarji uporabljati in voziti v skladu s prometnimi predpisi (upoštevati prometne znake in puščice na kolesarski stezi, ki določajo smer prometa na njej – napačna smer vožnje je najpogostejša napaka vseh kolesarjev).
• Kolesarji smejo prečkati prehod za pešce le kot pešci in pred tem sestopiti s kolesa in ga potiskati ob sebi. Drugače je na prehodu za kolesarje, kjer pa vseeno velja prevoziti prehod z veliko mero previdnosti.
Moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, izpolni otrok oziroma oseba z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost (Zakon o voznikih).

Kolesarski izpit
Kolesarski izpit je prvi izpit, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Zato je za otroka na njegovi poti razvoja izredno pomemben.
Otrok do dopolnjenega 14. leta starosti ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za vožnjo kolesa.

Cilji kolesarskega izpita:
 učenci usvojijo osnove znanja o prometu, prometnih znakih in predpisih,
 spoznajo in usvojijo osnovna pravila kolesarjenja in vključevanja v promet,
 pridobivajo spretnosti in zmožnosti pravilne presoje za varno vožnjo s kolesom,
 spoznajo nevarnosti, ki na cesti ogrožajo varnost udeležencev v prometu, zlasti pa kolesarje in pešce,
 razvijajo samostojnost, odgovornost, medsebojne odnose ter humano obnašanje v prometu (Agencija za varnost prometa).

Učenci bodo opravljali kolesarski izpit v treh delih, ki si sledijo takole:

  1. Teoretično usposabljanje
    Teoretično usposabljanje in preverjanje znanja bo potekalo s pomočjo priporočene zgoščenke S kolesom v šolo in ostalih gradiv. Teoretična znanja bodo učenci pridobivali pri rednih urah v sklopu dvajsetih ur pouka. Vaje bodo potekale tudi na računalniku preko SIO portala. Učenci bodo vaje individualno izvajali doma in na šolskem računalniku. Ob koncu usposabljanja bodo učenci individualno opravljali teoretični izpit.
  2. Praktična vožnja in pregled koles na spretnostnem poligonu
    V okviru tehniškega dne Kolesarski poligon bodo učenci preizkušali svoje spretnosti vožnje s kolesom na poligonu. Poligon bo vključeval med drugim vožnjo z eno roko, slalom, vožnjo po ravni črti, naglo zaviranje, izogibanje preprekam ipd.
Slika: opravljanje spretnostnega poligona (vir: osebni arhiv)
Slika: opravljanje spretnostnega poligona (vir: osebni arhiv)
  1. Praktični del izpita
    Praktičnega dela izpita se lahko udeležijo učenci, ki so opravili teoretični del izpita in spretnostni poligon. Praktični del izpita obsega vožnjo po prometni cesti. V ta namen organiziramo skupine po pet učencev, ki vozijo v koloni. Po opravljenih vajah bo komisija na kritičnih točkah v prometu ocenjevala znanje učencev – kolesarjev, kandidatov za kolesarski izpit, predvsem pa reagiranje na prometne situacije.

Ko učenec opravi praktični del kolesarskega izpita, prejme kolesarsko izkaznico, ki jo podpišejo starši in ravnateljica šole. Kolesarska izkaznica je dokument, s katerim kolesar izkazuje, da je uspešno opravil kolesarski izpit. Po prejetju kolesarske izkaznice učenec lahko kolesari v prometu sam, brez spremstva odrasle osebe.

Slika: kolesarska izkaznica (vir: Pravilnik o obrazcih javnih listnin v OŠ)