Hitre povezave

Tabor prve pomoči v Tolminu - tretji dan

Noč je za vse hitro minila. Učenci so že ob desetih spali in celo noč ni bilo slišati ničesar. Kljub temu, da bi mnogi še z veseljem malo pospali, so vsi nestrpno, v pričakovanju novega dne, zapustili postelje. Danes je bil za vse nas naporen dan. Lepo sončno vreme smo izkoristili, da smo veliko časa preživeli v naravi, na svežem zraku. Zjutraj smo se razdelili v skupine in malo pomešani odšli na jutranje dejavnosti.

Prva skupina se je odpravila na kolesarski izlet. Za nekatere bolj, za druge manj naporen je bil, vsi pa smo zagotovo uživali v čudoviti naravi. Med izletom smo se ustavili ob reki Soči in nekatere je kar mikalo, da bi šli malo zaplavat, vse dokler niso namočili noge. Čeprav smo se vrnili malo umazani, saj smo na poti prečkali kar nekaj luž, ki smo se jim bolj ali manj uspešno izogibali, smo bili na koncu vsi zadovoljni.

Druga skupina je obiskala nemško kostnico. Vsi smo bili navdušeni nad mozaki, čeprav so imeli nekateri težave pri izračunu števila kamenčkov v mozaiku. Kostnica je res nekaj posebnega. Na vhodu v preddverje so kovana vrata, oblikovana iz puškinih cevi. Notranjost kapele je razdeljena na dva dela: v prvem so izpisana imena padlih na hrastovih ploščah, v drugem, ki ga od prvega loči umetno kovana čipkasta pregrada, pa so prav tako izpisana imena padlih v treh lunetah v mozaični tehniki. Sredi tega prostora je grobnica neznanemu vojaku, na katero posije žarek ob sončnem solsticiju. (vir: www.slovenia.info)

Tretja skupina se je odpravila do sotočja, kjer se reka Tolminka izliva v Sočo. Že nekaj časa opazujemo prekrasno barvo vode, zdaj pa smo tudi izvedeli, zakaj je takšna. Nismo opazovali le vode, ker je v zelo lepi okolici veliko rastlin in živali, ki bodo vsem ostale v lepem spominu. Poleg vseh lepot, ki jih ponuja narava v okolici doma, pa smo imeli možnost pogledati tudi živali, ki jih imajo v domu. To niso običajni domači ljubljenčki, ampak čisto prave kače. Preizkusili smo, kdo je tako pogumen, da upa pobožati kačo in nekateri so jo celo ovili okoli vratu.

V popoldanskem času pa smo nadaljevali z zanimivim tečajem prve pomoči. Danes smo povijali poškodbe in oskrbovali rane. Ko pridemo domov, bomo pravi reševalci. Jutri nas čaka še ocenjevanje znanja in nekateri ne vedo, kaj je bolj grozno - ocenjevanje ali večerni ples, ki bo jutri skupaj z učenci iz Kranja, ki so z nami v domu.

Po večerji smo odšli na igrišče, prav vsi pa se bomo zvrstili tudi na plezalni steni v domu.

Samo še en dan nas čaka tu v domu, v petek pa bomo odšli še v Kobarid v muzej in na Gregorčičevo domačijo, potem pa pridemo domov. Upamo, da nas ne pogrešate preveč, mi nimamo časa, da bi koga pogrešali.

V imenu učencev zapisala Maja Jug