Nekateri nadarjeni učenci so izbrali kot dodatno dejavnost obisk Inštituta Jožef Štefan. Inštitut izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehnologij (računalniške, okoljske, reaktorske, nanotehnologije, biotehnologije …).
Po prijetnem sprejemu so nas odpeljali na ogled prvega odseka, in sicer Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo. Iz ust raziskovalcev je kar kipelo znanje, radovednost in ideja, da našim radovednežem pokažejo čimveč. Po kratkem opisu njihovega področja so predstavili poskuse s suhim ledom, tekočim dušikom, učenci so lahko poskusili tudi pipetirati. Pokazali so nam gojišča bakterij iz telefona, umazanih rok in tal.
Čas v laboratoriju z neverjetno opremo je hitro minil in že smo se odpravili na sprehod med nešteto hladilniki, v katerih so shranjeni vzorci za poskuse. Prispeli smo do Odseka za okoljske znanosti. Na tem mestu so nas naučili, da dobijo v analizo različne vzorce iz okolja, npr. prst, vodo iz rek, rečne sedimente, rastline … Včasih analizirajo človeške kosti, lase, kri in seveda tudi našo hrano. Če so vzorci trdi, jih morajo s posebnimi postopki in kislinami utekočiniti v posebni mikrovalovki. Utekočinjeni vzorci gredo nato v obdelavo v laboratorije. Enega izmed njih smo si ogledali skozi steklo, saj je obiskovalcem v takšen laboratorij vstop prepovedan. Zanimivo nam je bilo tudi, da so z raziskovanjem odkrili v nekaterih žvečilnih gumijih in bonbonih preveč titanovih delcev. Po tej ugotovitvi so bili nekateri omenjeni izdelki izločeni iz prodaje.
Nazadnje smo se ustavili na Odseku za nanostrukturne materiale. V tem oddelku je bila vsebina najtežje razumljiva, saj si težko predstavljamo nanodelce. Razložili so nam, da so nanodelci v sončnih kremah, ličilih, zobnih pastah … Eden izmed uslužbencev tega odseka nam je predstavil svoje delo – recikliranje magnetov. Zbirajo stare elektromotorje, telefone, zvočnike, iz njih poberejo magnete, jih predelajo in naredijo nove. Magnete smo preizkusili in ugotovili, da so veliko močnejši od nam poznanih šolskih magnetov in magnetov za na hladilnik. Najbolj zanimiva je bila brezzračna komora, v kateri razvijajo novosti. Komora je imela dolgi rokavici, ki si jih je uslužbenec nadel do ramen in znotraj komore skozi steklo izvajal svoje delo.
Prisotni učenci so po dogodku ugotovili, da jim bo najbolj ostalo v spominu naslednje:
- kemijske reakcije in obarvanje tekočin (Valentin)
- zamrzovanje mandarine in olupka (Lili, Vito)
- zamrzovanje rokavice s tekočim dušikom (Jure, Tai, Vito, Lev, Ela)
- magneti in zamrzovanje rokavice s tekočim dušikom (Klemen)
- rokavica povezana s komoro
- eksperimenti (Erik)
- polivanje tekočega dušika po mizi (Karla, Tinkara)
- magnetni delci na posodi v premikanju zaradi magneta pod posodo (Karla)
Če povzamem misli otrok, ugotavljam, da bo učiteljica kemije imela težko delo, kajti učencem je bilo to področje najbolj zanimivo in so kazali svojo radovednost na vsakem koraku.
Ne glede na to, da naših utrinkov na posameznih odsekih nismo smeli fotografirati, nam bodo zanimivi raziskovalci, aparati in stavba Inštituta ostali v lepem spominu.
Zapis Biserka Novak, fotografije Karmen Vergolin
